Imate radi jesenske kostanjeve piknike?
Kostanj, ki ga sami nabiramo v gozdu za našo dobro voljo spada v vrsto bukovk. Jeseni, ko je čas, da nas naša mati narava zadovolji z določenimi plodovi, navadno vedno hrepenimo po kostanju, vendar ga smete nabirati le v omejenih količinah. Kostanj ima rado večina prebivalstva, saj je nekaj domačega in okusnega. Tudi sam postopek, ko se kostanj nabira obožuje veliko mladih, še bolj pa starejši, saj je to prijetno in sproščujoče opravilo. Še bolj prijetno pa postane, ko pomislimo na kasnejšo peko kostanja ob večeru s svojimi naj bližnjimi. V primeru, da ga naberemo preveč in ga ne uspemo uporabiti vsega, lahko ta kostanj spečete in ga zamrznete, lahko zamrznete tudi sveži plod, vendar ga morate na spodnji strani prerezati.
Drevo kostanja od sebe odvrže plod z bodičastim ovojem. Prepozna se po podolgovatih listih, ki so nazobčani, ter seveda po ježicah. Poleg dobrega okusa kostanj vsebuje tudi veliko škroba, malo kalorij, sladkorja, beljakovin, zdravih maščob, ter nekaj vitaminov in mineralov. Ima tudi veliko zdravilnih učinkov, saj ob zaužitju krepi želodec in ledvice ter koristi zdravim zobem, kostem. Zaradi vlaknin, ki jih vsebuje pa znižuje nivo holesterola v krvi, kar preprečuje bolezni žil arterij in tudi kapi; in uravnava delovanje naše prebave. Rečemo lahko tudi, da ima funkcijo, ki našo kožo ščiti pred staranjem, ter jo ohranja lepo.
Iz kostanja se da pripraviti tudi moko, ki je osnovna sestavina za peko kruha in različnih peciv. Iz nje lahko pripravimo kostanjeve palačinke, kostanjev pire, kostanjevo rižoto, ter polno različnih sladkih in slanih jedi. Lahko ga pripravimo tudi na več načinov, in sicer pečenega v ponvi, pladnju, žerjavici ali pa kuhanega. Ljudje dan danes še zmeraj posegajo po starih navadah; peki na žerjavici ob večeru in prijetni družbi. Pomembno je, da pred njegovo peko prerežemo lupino, da ga ne zažgemo in da nam ne poči.
